IckoFicko

Pozno popoldan se ugnezdiš na trgu sredi vasice.  Blagodejna senca listov mogočnih starih platan ustvarja nežno naravno tendo.

V ozadju se slišijo žlobudranje razigranih otrok in odboji balinarskih krogel.

Odpreš steklenico ter med natakanjem v velik trebušast kozarec ošvrkneš viskoznost rdečega nektarja.

Srkneš požirek, opazuješ francosko podeželsko idilo, ravno prav ohlajen Cabernet pa ti preko vseh čutil sporoča, da si še kako živ.

Je sploh lahko še kaj boljšega?

Ickoficko