Rdeče skale, rdeča sol, kamperaški Woodstock in obilo slapov ;)

Za vožnjo po sLOVEnskih avtocestah bi človek rabil živce, ki bi bili po debelini enakovredni zajli gondole na Veliko planino. Pri nas pač nimamo prehitevalnega pasu, ampak, pazita foro, kar dva vozna. Hitrost na levem voznem pasu je omejena na sto km/h, na desnem voznem pa oseminosemdeset km/h, kolikor lahko »terajo« šleparji. Zato ob vstopu na AC vedno zmolim en Očenaš, da bi se čimprej teleportiral k odcepu Razdrto, kjer se s premikom kretnice proti Rebernicam elegantno znebim v Savudrijo in Portorož norečih in-TELE-ktualcev, ki se, če prej ne, na vrhu črnokalskega viadukta, res počutijo razgledane. Še posebej me navduši kak akademski jurišnik, ki se mi od zadaj zatakne za »pecikltregar« in kot stroboskop bliska z lučmi, pred mano pa je kolona vse do propadle izolske ladjedelnice, pardon, izhoda iz Markovca. Ampak takle mamo, knede.
Vem, neprimeren uvod, sploh za potep leta.
O lektoričinem kamperju ne bom več razlagal, no, ko bo »fertik«, bom že javil, poročilo o dolgih pripravah, nabavi in »kajševemvse« je tudi že prežvečeno, o »globalnem segrevanju« bom že še kaj med vrsticami povedal kasneje, torej nič drugega kot akcija.
Se pravi, Francija naj bo.

IMG_9479

Začrtan sem imel krog od Azurne pa do Haute Provence, vključujoč tiste kraje, kjer recimo še nisem vandral, in pa obujanje ter podoživljanje krajev, kjer smo se že imeli lepo. Predpogoj: voda.
Izhodišče potepa je bilo ribiško naselje pri Monfalconu, pred tem pa smo se oborožili z Ikeino mrežo za komarje in z garnituro kot balon napihnjenih pecljatih kozarcev. Naj povem, da smo do konca vandranja zdrobili kar štiri kozarce in bralca bi zlahka pomislila, da se v našem kamperju dogajajo »srbske« žurke.
Ok. Kamperja smo gnali čez cel severni del Italije, le s kratko »čikpauzo« v Brugijevem outletu.
Na »štelplac« v mestece Vernante pod Tendami smo prispeli ravno za zgodnjo večerjo. Testirali smo roštilj in nato s polnimi želodčki opravili špancir po vasi. In eto, glej ga zlomka. »Prvo pa muško« bi rekli Eskimi. »Đabest« jazz koncert je bil napovedan ob pol desetih. Bravo.

IMG_9015

IMG_9030

Oliver River Gess Band je preigraval zgodnji, neke vrste dixie jazz iz New Orleansa, in sicer instrumentalne variante, ob nekaj komadih pa je vskočila še energična vokalistka. Super večer in začetek tripa.
Prelaz čez Tende ni visok, zato smo se po vročini sodeč bližali »Azurni« in hkrati že razmišljali o svežini francoskih rek. Mestece Breil sur Roya je bilo dvodnevna postojanka. Pod starimi platanami, dva metra od zelenih tolmunov je čas za nas dokončno izgubil ves smisel.

IMG_9078

IMG_9080

Menton za zaloge, Monte Carlo za fočkanje, prenočili pa smo med vasicama Èze in La Turbie, skoraj v divjini nad turkiznim Sredozemcem. Parking za kakšnih pet avtomobilov je po sredini delila prava italijanska »bolha« v targa varianti z monaškimi tablicami. Videti je bilo, da se je nesrečni lastnik na bližnjem ovinku prevrnil, nato pa jo potisnil na parking. V njej je pustil listek, da pač sedaj rabi drug avto in na priloženo telefonsko sprejema ponudbe. Specialno smo jo odklenili in malo prerinili na ustreznejše mesto, da smo se lahko komot parkirali.

IMG_9098

IMG_9109

Neizkušen kamperist ali bolj verjetno bodoči kamperist največkrat poseduje »know-how« iz Grimmovih pravljic, da bo »lagano sportski« prijadral na Azurno, odprl boks, »poknil« ven stolčke, na mizo ruknil pletenko cvička in namočil noge v slanico. Aaaaauuuuu, fant moj.
Ickoficko v življenjski šoli ni izgubljal časa in je že doma vedel, da bosta morala pač zadostovati tista dva ali trije »punkti«, ki še niso »privé«, zazidani ali prepovedani. Izvzemši kampe seveda.
Prvi del se nahaja streljaj za Cannesom, kjer se na rdeči granitni podlagi združijo morje, cesta in ajzenpon.

IMG_9138

Parkirišč oz. izogibališč je za vzorec, senca le na enem. Ker pač nismo vročinsko brezbrižne puščavske lisice, naša koža pa ne iz neoprena, smo izbrali slednjega. Naivno bi bilo pričakovati, da bo kakšen prostor le na voljo, a Ickoficko se je naučil, da je potrpljenje božja mast in v tem primeru kamper vedno zmaga. Nihče pač ne more tako dolgo čakati kot kamperist. V kolikor hladilnik dela seveda. In kakopak, smo dočakali. Celodnevna senčka, po smoli dišeči borovci in škržati. Plaža dvajset metrov stran, morje kristalno z devetindvajsetimi stopinjami. Zvečer smo »kajlali« več vrst sira in pili rosé iz pecljatih kozarcev. To so opažali tudi tipični francozi, ki so se mimo nas vračali iz plaž. »La classe!« je bila izjava, ki se mi je ugnezdila med stremence in nakovalce. Da smo se ugnezdili za dva dni, verjetno ni treba posebej poudarjati.

IMG_9141

Idilo je zmotila le pipa v kuhinji. Objemka je namreč sabotirala cev, ki se je nato spričo pritiska snela. Vodna pumpa je podivjala, Sabina tudi in ob vsesplošni paniki sem bil tik na tem, da skupaj s kamperjem skočim v morje. Prepričan sem bil namreč, da gori. No Sabinca je potem modro ugasnila črpalko, Ickoficko pa je ob natikanju cevi za nameček zlomil priključek. Agrrrrrrrr. Malo brskanja po medmrežju in nova, prav tako »šrot« preplačana plastična pipa je ob premiku krasila naš lavabo, meni pa iz žepa izpulila petinosemdeset veveric.
Naslednji cilj naj bi bil St. Tropez, a sem že po sotrpinovi nonšalantnosti do Monte Carla traso preusmeril na veliko bolj prijazne male vasice z različnimi posebnostmi. Ena od teh je bila Sillians-la-Cascade. Rek »Nomen est omen« pove, da se v njeni bližini nahaja slap, ki je vreden ogleda.

IMG_9143

Do tja vodi neka kolesarska steza in glede na promet sem pričakoval, da bomo tam sami. »Jok brate, odpade«. Avgusta je Francija natrpana kot Povšetova, a nas je skozi celo pot spremljal verjetno sam sv. Krištof in tako smo skoraj vrhunske pozicije konzumirali kot po tekočem traku.

IMG_9150

Kakorkoli, voda, ki je imela kakih osemnajst stopinj, je bila v provansalski vročini odrešilna. Usmilila pa se je tudi fotografa, ki mu je s svojim »orodjem« v roki spodrsnilo ob sestopanju čez skale in je tako proti svoji volji pristal v tolmunu. Iz vode je nekaj časa gledala le roka in v njej preplašen Canon. Imel je večjo srečo kot pamet.

IMG_9155

 

IMG_9154

V vasico Tourves naj bi se spet prišli hladit k reki, a se je parking, ki je bil v celoti na soncu, spremenil v žarečo ponev za palačinke. Sicer je malo pred njim nek vaški posebnež ponujal ograjen pašnik – parking za simbolično vsoto, ki naj bi ga šele urejala kakor neka mladinska-vaška skupnost. Ok, smo rekli, če »zrihtajo« senco, smo za.
Vaški posebnež je poklical pomočnika, verjetno simpatizerja Johna Ramba, ki nas je k reki vodil z malodane mačeto v roki, čez robidovje in celo malo manjša drevesa. Đamprčk in Dukati sta se za sto metrov transformirala v Abramsa in parkirali smo v senci. V zaspanem Tourvesu sva poprej z lektorico poiskala domače paprike in tekmovanje v dveh kamperjih za naziv Master Chef Côte d’Azur se je začelo.
Dva ekonom lonca, nabasana s polnjenimi paprikami, vsak na svojem »šporgetu«. Požrtija za dva dni »no comment«. »Gotof sam«.
Iz Tourvesa smo se odpravili proti večeru, še prej dobili v roke anketo, kako smo bili zadovoljni in pa gratis pravkar odtrgano domačo melono, ki je odišavila cel kamper.
Naslednji cilj je bil Les Goudes, špičasti rt pred Marseilleom. Seveda nismo izpustili slavne ceste Casis-La Ciotat. Tudi tu smo malo počakali na prosto »park pozicijo«. Mimoidoči nas je podučil, da je to najboljša lokacija v Marseillu, on pa da prihaja sem že trideset let. No čisto mirno ni bilo, a je bil le petek in nek hud žur se je odvijal v zgodnje jutro.

IMG_9251

IMG_9261

Velemesto smo priročno izpustili in čisto po naključju padli v avtomobilsko »podzemno«, ki nas je s hitrostjo pariškega metroja izpljunila v predmestju na zahodni strani Marseilla.
Končna destinacija je bila plaža Napoleon v delti Rone in tu smo si hoteli še predzadnjič dati morskega duška. Za tri veverice smo si kupili deset kilometrov plaže, a ne za dolgo. Sonce, ki je sicer neusmiljeno žgalo, se je počasi skrivalo za oblake. Sicer smo bili za to hvaležni, a okrog šeste ure popoldan je žandarmerija v mimohodu po megafonu obveščala, da moramo zaradi bližajočega se neurja in možne poplavitve plaže do dvajsete ure vsi zapustiti območje. Nejeverni Tomaž v moji podobi in lektorica sva odšla vprašat brata Davida Hasselhoffa pri francoskih reševalcih, ali je kaj na tem in dobila pojasnila, da je to pač Sredozemec ne pa Atlantik in da v njegovi karieri zaradi vremena policija še nikoli ni izpraznila območja. Skratka ni skrbi. Porajal se mi je deja vu iz neke druge zgodbe. (Ickficko-vreča p…-zagrabi-k….)

IMG_9275
Nek kamperist, ki že večino življenja preživlja na tej plaži, se je z reševalcem Davidom strinjal in nam predlagal, da se za vsak slučaj skupaj umaknemo le na kak meter višje ležeč parking na koncu ceste. Ostali pa so pridno praznili plažo.
Skupaj še z nekaterimi pridruženimi »pametnjakoviči« smo vztrajali do mraka, nato pa nas je še enkrat prišla obiskat žandarmerija. Z prijaznimi argumenti v smislu kamper-amfibija-long-term-podmornica nas je pretentala in po petih minutah vožnje smo vsi zasedli ogromen parking v Port St. Louiseu.
Mirna noč s tremi kapljami dežja in malo piša je minila kot bi mignil.
Nazaj na plažo Napoleon nismo hoteli, saj nas je Piémanson že vabil. Njega dni me je nesramno sabotiral jermen in rola napenjalca, da tega kamperaškega raja do sedaj še nisem obiskal.
Po sedemintridesetmetrski vožnji s trajektom in foto obiskom rdečih solin, smo se dejansko znašli na kamperaškem Woodstocku.

IMG_9295
Happy nation, flower power, Nature’s child, Make love, not war dude …etc.
Od*uk. Nismo vedeli niti kam bi parkirali. Kamperjev sigurno preko petsto, prikolic čez tisoč. Pa ne da bi bilo premalo prostora, bilo je preveč prostora. Dva dni smo preživeli tu in z lahkoto bi jih preživeli še več. Na roke nam je šlo še vreme. Veter je pihal oseminštirideset ur, non stop, in tako odganjal legendarne komarje, ki verjetno v milijardni populaciji živijo v delti Rone.

IMG_9320
Sprehod po »naselju« je razkril marsikaj. Od »bogatašev« s kamperji v vrednosti preko dvesto tisoč veveric, Indiana Jones avanturistov s kamioni, ki sodijo direkt v Afriko, oldtimerjev, gasilskih, vojaških in drugih predelav, cirkuških prikolic, pickupov, šotorov, konjskih prikolic, VW microbusov, pa do usnjenih sedežnih garnitur na pol pogreznjenih v mivko pred barakarskimi bivališči. Nekateri so imeli na prikolicah kar tisočlitrske kocke vode, skuterje, štirikolesnike, avtomobile, surf opremo itd, itd. Kaotično. Romarska Meka za vsakega kamperaša. Ampak verjetno ne prav za dolgo. Če je verjeti paru iz severa Francije, je letos zadnja prilika free kampinga, preden se bodo oblasti namenile to področje »urediti«.

IMG_9321

IMG_9304

Po koncu sezone ljudje veliko stvari pustijo kar tam, vključno z odsluženimi prikolicami in ostalo kramo, področje pa je naravni park in do sedaj je oblast pozno jeseni počistila vso nesnago. Se pravi zadeve so de facto ušle iz vajeti in kot običajno je človek postal sam sebi največja nevarnost. Žal.
Spomini so zabeleženi in bodo ostali.

IMG_9327
Veter je pojenjal, vročina je bila v vzponu, mi pa smo se še pred aktivacijo malih krvosesov prestavili v Fontaine de Vaucluse. Vmes smo obiskali še Aldi, ki ga dotlej v Franciji še nisem zapazil, in dodobra napolnili voziček. Cene v Franciji kar dobro variirajo, Intermarche in Carrefour sta med dražjimi E leclerc neka sredina, Lidl in Aldi pa zmagata na celi fronti. Cene v slednjem so konkretno nižje kot pri nas, še nafto smo tankali po 1,08 veverice, tako da se Ickoficko včasih resno sprašuje, kaj sploh še dela v tej vukoje*ini.
Na Fontaine de Vaucluse sem imel hladno-tople spomine, a zadeve se spreminjajo in »štelplac« za kamperje se je prestavil na izhod mesta. Malo komplicirano plačevanje z »moneto« in dvanajst veveric na dan. Mi smo izbrali veliko lepšo lokacijo v kampu z bazenom, kjer smo za komplet oskrbo pustili le štiri veverice več.

IMG_9393
Reka Sourge je imela izmerjeno dvanajst stopinj in lahko rečem, da se je osvežitev po konzumirani buzari prav prilegla.
V dolino reke Cèze smo prijadrali čez polja in vinograde. Ugnezdili smo se v vasici La Roque-sur-Cèze, pod več sto let stare platane, ki so le ob pihljanju vetra, prepustile kak sončni žarek. Gneča je bila precejšnja, saj se le streljaj od vasi nahajajo znamenite Cascades de Sautadet, ki smo jih močno natrpane zasedli pozno popoldan. Izstopala je čedalje bolj razigrana skupina, ki se je do vratu namakala v vodi in si kot odbojkarsko žogo podajala dvolitrsko Coca-colo, in res ni bilo težko ugotoviti, da je še neka omamna substanca veselo »klonkala« v plastenki.
Z lektorico sva bila enotna, da bo za dobro fotografijo potrebno naviti budilko.

IMG_9405

IMG_9417

IMG_9419

Dolina reke Cèze je »soseda« kanjonu reke Ardèche, ki je načeloma veliko bolj turistično oblegana, zato smo priročno, izogibajoč se gneči, po njej tudi nadaljevali. Nastanili smo se pri mostu vasice Saint-André-de-Roquepertuis in zavzeli peščeno sipino reke.

IMG_9439

Ker je bil tam čisto slučajno tudi start za »kajake«, smo ga bili voljni tudi mi preizkusiti. Sedemkilometrsko etapo smo napadli v dveh posadkah. Žal pa nas požrešni kapitalisti niso informirali o vremenu, ki je dopoldan še kazalo svojo svetlo plat. Med spustom pa smo doživeli pravo neurje, ki je za presušen jug Francije »verjetno« čisto običajno. Nekaj minut smo vmes vedrili, nato pa tresočega se mladiča zavili v brisačo, mu močno zategnili rešilni jopič in veslali do onemoglosti. S prastarim kombijem so nas ob dosegu cilja, mokre kot miši končno dostavili na izhodišče. Štiri konkretne doze domače travarice na dan, odžene zdravnika stran in seveda preventivni Calpol za mladiča.

IMG_9441

Nevihto smo pretentali tako, da smo pekli in večerjali kar pod obokom mostu, nismo pa vedeli, da je le ta zahrbtno spremenila podnebje na jugu Francije. Večerno posedanje pred kamperjem je od tedaj zahtevalo kar konkretna oblačila.
»Smrkljeraju« je bilo seveda treba pokazati tudi Ardèche in seveda sloviti Pont d’Arc zato smo pri Montclusu skrenili desno proti Aiguèze, ki sem ga tudi hranil v lepem spominu. Situacija je ostala nespremenjena, parkirali smo med vinogradi, pod oljkami in brinjem. Nirvana.

IMG_9458

IMG_9466

Kanjon Ardèche smo nato ležerno prevozili, čofotali pod »slavolokom zmage« in prespali v vasi Ruoms.

IMG_9485

IMG_9492

IMG_9488

A rek nam še ni zmanjkalo. Naslednja je bila na vrsti Drôme. Aouste-sur-Sye nam je dalo lepo zatočišče. Zaradi povprečnih temperatur se nismo namakali pa tudi Drôme že bolj diši po alpski varianti, tako da je za odtenek bolj sveža.

IMG_9499

IMG_9494

Kolaps hriba v petnajstem stoletju, je pri naselbini Rozières zajezil Drôme in tako ustvaril jezero. Točka je priljubljena predvsem med plezalci, ki oblegajo preko sto plezalnih smeri na območju.

IMG_9517
Mestece Serres je prav tako stisnjeno pod hrib kot nižje ležeči Sisteron. Skupno jima je tudi javno kopališče, ki je v Sisteronu zastonj, tu pa je cena simbolična, in sicer tri veverice na dan, mladiči do 7 let pa imajo prost vstop. Parking je čudovit, »angleška« travica pod velikimi češnjami. Vse to so bili zadostni razlogi, da smo se povabili v goste.

IMG_9542
Povratek se je bližal, obrat je bil že davno za nami in jezero Serre Ponçon je bilo logična izbira. Nadejali smo se še zadnjega kopanja, roštilja ter dostojnega slovesa od Francije.

IMG_9564

Za uvod smo dobili monsunsko nevihto in »odštekano« dobrodušne sosede. Tam so kampirali že deset dni pa še dodatnih pet so jih nameravali. Dobili smo pomirjujoče informacije, da bo Serre Ponçon tudi v bodoče ostal, kar je bil do sedaj. Priljubljena destinacija za tiste, ki kampa ne rabijo. Voda je bila topla in kar težko se je bilo po dveh dneh posloviti.

IMG_9579

IMG_9002

Colle della Maddalena nas je bil že pripravljen sprejeti. Spali smo sicer na italijanski strani ob jezeru, a smo se vseeno sprehodili po okoliških pašnikih, da bi se še enkrat zazrli v francosko dolino Ubaye.

IMG_9586

IMG_9611

IMG_9599

IMG_9597

Iz petka na soboto smo našli zavetje v očarljivi srednjeveški vasici Sabbioneta, se nalizali izjemnega sladoleda in tako Italijo elegantno prečili v dveh etapah.

IMG_9650

IMG_9639

IMG_9643

IMG_9658

Čeprav s statistiko nisem nikoli opletal, pa lahko enkrat naredim izjemo. In sicer »požrli smo«:
triinšestdeset »baget«, šestnajst »krosantov«, za cel venček sladkih pit iz »patiserije«, štiri »svinjske ribce«, dvokilsko hobotnico, »ornk« roštilj orad in brancinov, pladenj škampov in »pedoč«, dve kili staranih govejih »stejkov«, par paketov piščančjih filejev, tri kile testenin, dve škatli riža, triindvajset paštet, šestnajst »riomar«, en kozarec »fuagra«(fois gras), pakete čevapov, svinjskih reber, »koraldo« domačih klobas, prsi Pamele Anderson, le da so pripadale neki drugi raci, in pazita bralca, pravo na terenu skuhano »filano papriko«, xxl ponev špansko-francosko-balkanske paelle, devetindvajset palačink in ob vsem tem spili štiri penine, cca sedeminpetdeset litrov roseja in caberneja. O »peru« bom raje tiho pa o žganjicah najbolje tudi.

Ickoficko&pure-joy

Advertisements

12 thoughts on “Rdeče skale, rdeča sol, kamperaški Woodstock in obilo slapov ;)

  1. Katja in Andrej sta ti že velik, skor vse povedala, zato se ne bom ponavljal. Veš pa da Francija pri meni itak vedno zmaga. Lepo, lepo…

    Sam povej mi, kako si pa s “petko” zadovoljen ;-). Fotke so fantastične

    • Lejga, lejga, “đejms bonda” k je po exifu šnofal. 🙂
      Čist na hitro, ker drugače bo preveč flilozofiranja. Na petko sem šel zato, ker sem se že pred časom hudo odlomil za 28-300, pa mi full frame pride še bolj prav. Sigmo sem obdržal saj se včasih pokaže potreba po še bolj wide. Na FF z njo vidiš skoraj okrog sebe 🙂
      Je pa petka kar “kvantni” preskok napram 40d. Tako da, ja sem zadovoljen.
      Malo me moti teža saj ta v kombinaciji s tabelim znese kar 2,5kg.
      No ja, bom vsaj roke ojačal če se mi že noge ljubi.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: