Milja od Milj pa do Tržaških dokov

Tekom zadnjega, totalno netipično spomladanskega meseca, mi je vsakokratno predvikendaško spremljanje vremenskih web strani povzročalo žolčne napade in kot prstaca na »spidu« vrtalo čir v sicer »rostfreiasto« želodčno steno. Nekajkrat sem doma že testno zakurblal gps modul, da se prepričam, ali še vedno domujem med 46 in 47 vzporednikom.

Odločitev je padla v soboto pet pred dvanajsto. Dopoldan sva imela še obveznosti, pogled v nebo je bil kakopak neprepričljiv, a tudi domača rutina mi je že pošteno zlezla čez pokrov.

Totalno nepripravljena in celo z zimsko »konzerviranim« kamperjem, sva med popoldanskim počitkom našega mladiča »na brzinca vkup zmetala« eno potovalko in cekar. Pobasala sva le še debele zimske »kovtre« in že smo brzeli proti obali. Na Agipu sem se spomnil natočit še četrt rezervoarja vode in molil, da bo v jeklenki, ki je ostala še od novega leta, dovolj plina vsaj še za kakšno noč.

Bil sem pa nekoliko sabotiran s Sabinine strani, kajti na lastne oči sem v košari videl zmrznjene piščančje »rezervne dele«, ki so nato po Houdinijevo čudežno izginili. Že sem kolebal med obiskom okulista ali psihiatra in na koncu le uganil, v katerem grmu tiči zajec. Na obali bomo, ambient pa zahteva morsko »košto«.

Skoraj z vlečenjem slamic, sem osebno »pokasiral šoping« in v bliskovitem kontranapadu skozi presenetljivo prazen Leclerc, so se po parih minutah buteljkam caberneja v hladilniku pridružili še očiščeni brancinčki in pa dva »four packa« črnega. Imel sem srečo, kajti Sabino bi verjetno kot zadnjo iz supermarketa pospremili varnostniki, sam pa bi v kamperju medtem najbrž preverjal, ali koncentrat plina res pušča, smrtne posledice.

Kakorkoli, od doma smo »pojerbali« še očiščen ter opran regrat, (hvala mama) in invazija na obalo je stekla.

Od Senožeč naprej, se je na nebu zableščalo že težko pričakovano sonce. Ankaran in Debeli rtič sta padla mimo in v Miljah na obalnem parkirišču, smo v kamper spustili morski zrak.

IMG_2631

IMG_2630

IMG_2637

IMG_2628

S sprehodom ob morju in pohajkovanju med mestnimi ulicami, smo skoraj zaključili dan. Ostal nam je le še premik na razgledno točko, kjer smo skozi okno opazovali tržaško luko, rešili malega Nema in lepo na toplem(tok-tok), mirno prenočili.

IMG_2664

IMG_2669

IMG_2666

Veter se je ponoči še okrepil, jutranji pogled skozi okno, pa je odkril bele razigrane ovčice na valovih. Takoj sem vedel, da bomo morali poiskati zavetje. Brez obiska Trsta vseeno ni šlo, a k sreči je bila nedelja, prometa skoraj ni bilo, posledično pa zaradi tega obilje »parkingov«.

IMG_2680

IMG_2676

Parkirali smo pred verjetno največjo luksuzno megajahto Al Said, last Sultana države Oman, ki je trenutno najbrž »malo trošil« v Trstu, ali pa se v njeni notranjosti skrival, pred na trenutke kar strupenim vetrom. Na hitro smo obdelali par ulic, žal izpustili kapučino in zatišje poiskali v marini, za gradom Miramar.

IMG_2677

Tukaj je bila skoraj bonaca, le vrhovi borovcev so na trenutke dokazali, da se burja še ni umirila, mladič pa je veselo bicikliral po marini.

S polizanimi prsti smo nato zaključili obed in s počasno vožnjo proti Izoli, pomagali mladiču do opravljenih dveh kitic. Sprehodili smo se še po Simonovem zalivu in bili ob pol osmih že doma.

“Jep dan je biu”, je potrdil tudi mladič.

Ickoficko&burja

Advertisements

2 thoughts on “Milja od Milj pa do Tržaških dokov

  1. Vesel sem, ker ste vsaj vi ujeli nekaj lepega vremena, še bolj pa zaradi lepo preživetega vikenda na obali. Vsem, ki smo že pošteno siti celinske žalosti ste prinesli sonce v naše domove. Hvala vam!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: